Lokovec je ena najdaljših slovenskih vasi, ki leži na vzhodnem robu Banjške planote, med Banjšicami ter Čepovansko dolino. Vas je znana predvsem po bogati kovaški tradiciji, ki je v kraju prisotna že okoli 300 let. Najznačilnejši lokovški izdelki so zagotovo fauči ter svedri.

Vas smo učitelji ter učenci 2. OK obiskali 13., 14., 20. in 21. maja. Obisk smo začeli z vodenim ogledom kovaškega muzeja v Srednjem Lokovcu, v katerem je na ogled različno orodje, ki so ga kovači v preteklosti uporabljali pri svojem delu, ter tudi tradicionalna kovačija.

Po obisku muzeja je sledil ogled modernejše kovačije v bližini muzeja, kjer je svojo obrt opravljal sedaj že pokojni kovač Jože Šuligoj. V tej delavnici smo si ogledali prikaz kovanja žeblja, nato pa smo z delom nadaljevali tudi sami.

V ostalih dneh smo se v tej kovačiji preizkusili v različnih tehnikah ročnega ter strojnega kovanja, izdelali nekaj ‘poskusnih’ izdelkov, končni produkt celotnega projekta pa je bila izdelava kovanih kljuk za potrebe razstave v mini kovaškem muzeju, ki je postavljen v bližini Biotehniške šole v Šempetru.

Zahvala vsem sodelujočim: Miru Šuligoju, Sonji Šuligoj, Adrijanu Vončini ter Aleksandru Humarju.

Nekaj fotografskih utrinkov z delavnice:


Zapisal: Maks Šuc