Namen interesnih dejavnosti je razbremeniti dijake od šolskega pouka in pomenijo med drugim tudi enega od načinov za razširjanje in poglabljanje splošnega ter posebnega znanja, povezanega s cilji izobraževalnih programov, še posebej pa z uresničevanjem ciljev ključnih kompetenc. Hkrati je z interesnimi dejavnostmi dijakom omogočeno, da odkrivajo tudi področja, ki niso opredeljena s programom, po katerem se izobražujejo, ter da spoznavajo svoje talente in jih razvijajo. Z možnostjo proste izbire med posameznimi dejavnostmi naj bi se spreminjala tudi odnos dijaka do dela ter njegova odgovornost za lastne odločitve.
Izvajajo se kot vsebinski sklopi v strnjeni obliki. Program interesnih dejavnosti je sestavljen iz obveznega in izbirnega dela. V letnem delovnem načrtu šola opredeli konkretne interesne dejavnosti, pri tem obvezno načrtuje vsaj v predpisanem minimalnem obsegu tiste vsebine, ki so določene v okviru obveznega dela. Dijaki na podlagi programske ponudbe šole, svobodno izbirajo med posameznimi ponujenimi dejavnostmi.
Priporočene vsebine interesnih dejavnosti, ki so enake vsebinam iz katalogov znanja za posamezne predmete, se kot interesne dejavnosti ne izvajajo. Ta del interesnih dejavnosti šola nadomesti z drugimi vsebinami ali pa poveča število ur za tiste dejavnosti, ki si jih dijak lahko izbira sam.
Obvezni del programa je dolžna izvesti šola. Za dijake je udeležba na tovrstnih dejavnostih obvezna.
Izbirni del programa lahko dijaki opravijo v sklopu dejavnosti, ki jih ponudi šola (strokovne ekskurzije, nadstandardne ekskurzije, dodatne kulturne in športne dejavnosti, tečaj prve pomoči in cestnoprometnih predpisov, krožki, raziskovalno delo ipd.) ali si izberejo dejavnosti zunaj šole (aktivno sodelovanje v različnih društvih in klubih, udeležba na nekaterih tečajih ipd.). Pri slednjem morajo to dokazati z ustreznim potrdilom izvajalca, na katerem mora biti naveden izvajalec, podatek o dijaku, dejavnost in število ur.
Programi interesnih dejavnosti so dijakom predstavljeni na uvodnih razrednih urah, staršem na uvodnih roditeljskih sestankih, navedeni pa so tudi v letnem delovnem načrtu šole.
Vsak dijak je dolžan opraviti interesne dejavnosti v obsegu predvidenega števila ur programa v katerem se izobražuje. Obveznost interesnih dejavnosti se v spričevalu oceni z opravil ali ni opravil.
Dijak, ki ni opravil vseh obveznosti v okviru izbirnih dejavnosti po programu, ne more napredovati v višji letnik.
O morebitnih nadomestnih interesnih dejavnostih, ki jih mora dijak v takem primeru opraviti, odloča programski učiteljski zbor (PUZ).
Stroške, ki nastanejo v okviru interesnih dejavnosti poravnajo dijaki sami oz. njihovi starši ali skrbniki.
Šola omogoča, da se dijaki dokazujejo na različnih tekmovanjih tako v znanju na predmetnih področjih kot tudi športnih tekmovanjih. Praviloma so tekmovanja razdeljena nivojsko in sicer najprej na nivoju šole (šolska tekmovanja), nato na nivoju regije (regijska tekmovanja) in na nivoju države (državna tekmovanja). Vsako tekmovanje ima praviloma svoj pravilnik v katerem je opredeljen način tekmovanja in na koliko nivojih le-to poteka. Ravno tako so v vsakem pravilniku tudi opredeljeni kriteriji po katerih se tekmovalcem podeljuje priznanja, ki so običajno poimenovana kot bronasta, srebrna in zlata priznanja. Priznanja pridobljena po veljavnih in s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport potrjenih tekmovanj lahko dijaki uveljavljajo tudi pri kandidiranju na raznih razpisih za državne ali Zoisove štipendije oz. so jim lahko dobra referenca tudi pri nadaljnjem izobraževanju ali iskanju zaposlitve.